Telefon: 059 243 200

NOV PRAVILNIK o načinu delitve in obračunov stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli

Na podlagi tretjega odstavka 357. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 – EZ-1) minister za infrastrukturo v soglasju z ministrico za okolje in prostor izdaja; NOV PRAVILNIK 2016, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi.

https://www.uradni-list.si/1/content?id=123689

Določbe pravilnika se uporabljajo v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki imajo štiri ali več posameznih delov (stanovanja, lokali,…) in skupen sistem ogrevanja ali skupen sistem priprave tople sanitarne vode. Če ima večstanovanjska stavba skupen sistem ogrevanja, nima pa skupnega sistema za pripravo tople vode, se uporabljajo samo določbe za ogrevanje. Pravilnik se ne uporablja:

  • v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli (stanovanji);
  • v večstanovanjskih stavbah, ki imajo individualne naprave za ogrevanje (etažna centralna kurjava na plin v vsakem stanovanju, električne peči v vsakem stanovanju, …) se ne uporablja za ogrevanje;
  • v večstanovanjskih stavbah, kjer imajo individualne naprave za pripravo tople sanitarne vode (električni bojlerji v vsakem stanovanju, …) se ne uporablja za toplo vodo.

Z namenom ustreznega informiranja lastnikov glede prilagojenega pravilnika smo pripravili pogosta vprašanja in odgovore glede ključnih sprememb, ki jih prinaša spremenjen pravilnik:

 

ODGOVORI NA KLJUČNA VPRAŠANJA

Delitev in obračunavanje stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah naj bi bilo z uvedbo prilagojenega pravilnika bolj pravično. Pri stanovalcih, ki so se soočali s težavami in jih težko reševali, se pojavljajo različna vprašanja. Zbrali smo nekaj ključnih vprašanj in nanje odgovorili. Preverite, če so med njimi tudi vaša.

GLAVNE NOVOSTI PRILAGOJENEGA PRAVILNIKA:

Kakšne spremembe prinaša nov prilagojen pravilnik?

Prilagojen pravilnik bo omogočil bolj pravično delitev stroškov za ogrevanje predvsem v primerih pretiranega varčevanja in nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki ter preprečil morebitne zlorabe. Omenjeni primeri so se tudi doslej pojavljali le v posameznih primerih, zato pri veliki večini stavb, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb.

Kdaj začne veljati?

Prilagojen pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 24. 9. 2016. Pri obračunskih obdobjih, ki so se začela pred tem datumom, se pravilnik začne uporabljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem.

Kakšne so koristi za stanovalce?

Prilagojen pravilnik odpravlja negotovost pri stanovalcih glede načina izračuna porabniških deležev (po delilnikih ali ogrevani površini), onemogoča zlorabe in nepravičnosti, ki so v zadnjem letu lahko tudi odvračale od varčevanja z energijo. Stanovalci bodo bolj motivirani, da svoja stanovanja vsaj minimalno ogrevajo in posledično ne povzročajo škode sosedom, stavbi in svojemu zdravju, ob tem da pravilnik še naprej spodbuja varčevanje in ukrepe učinkovitega ravnanja z energijo.

Zakaj so potrebne spremembe pravilnika?

Pri izvajanju pravilnika 2015 so se v določenih primerih pojavljale zlorabe in nepravičnosti, ki so povzročale nezadovoljstvo in negotovost lastnikov predvsem glede izračunavanja porabniških deležev. Nekateri lastniki so z varčevanjem pretiravali in se ogrevali na račun sosedov, povzročali škodo na skupnih delih stavbe in živeli v neustreznih bivalnih pogojih. Pravilnik iz leta 2015 je na podlagi 18. in 19. člena skušal odpraviti omenjene negativne učinke. V praksi pa se je pokazalo, da omenjena člena na varčevanje z energijo ne vplivata stimulativno. V primeru prekomerne porabe samo enega lastnika se je namreč poraba toplote vsem stanovalcem obračunala po površini ne glede na to, da so varčevali.

Ali se bodo na podlagi prilagojenega pravilnika dvignili stroški za ogrevanje?

Stroški za ogrevanje se ne bodo povišali, bodo pa v primeru anomalij nekoliko drugače oz. pravičneje razporejeni. Pri veliki večini stavb, kjer se je toplota korektno rabila in obračunavala, ne bo nobenih bistvenih sprememb.

Ali je določitev minimalnega porabniškega deleža na 40 % povprečja pravična do lastnikov, ki varčujejo in po meritvah delilnikov ne dosegajo tolikšne porabe?

Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40 % povprečne porabe na m2 se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Sočasno določitev minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj.

Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo (cca. 14 -17 °C).

Ali je pošteno, da z omejitvijo maksimalnega porabniškega deleža na 300 % povprečja nagrajujemo tiste, ki so morda porabili več od predpisanega maksimalnega deleža?

Sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine, kar so pokazale analize, ki temeljijo na podatkih velikega števila meritev. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov. Stanovanja, ki se pretirano ogrevajo, ob tem ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja. Gre za obrnjen proces kot pri pretiranem varčevanju.

Velika poraba toplote lahko sicer nastane zaradi upravičenih razlogov kot so bolezen, majhni otroci, starost, …, lahko pa je tudi posledica malomarnosti ali namernega pretiranega prezračevanja. V takšnem primeru gre za kršenje stanovanjske in gradbene zakonodaje.

Ali se deleži stroškov med obračunskimi obdobji spreminjajo?

Deleži stroškov se med obračunskimi obdobji spreminjajo, saj so odvisni od velikega števila podatkov drugih delov stavb, od katerih se mnogi iz meseca v mesec spreminjajo. Tudi če je poraba nekega stanovanja v dveh zaporednih mesecih ogrevalne sezone popolnoma enaka, se bo delež stroškov tega stanovanja med mesecema skoraj sigurno spremenil, saj se bo poraba stavbe med mesecema vsaj nekoliko spremenila.

Kakšen delež stroškov ogrevanja stanovanja bo imelo po novem stanovanje, ki bo imelo celo obračunsko obdobje zaprte radiatorje?

Delež bo odvisen od deleža stroškov, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (50 – 80 %) in preostalega deleža, ki se obračuna po površini. V postopku izračuna se bo porabniški delež stanovanja z zaprtimi radiatorji iz 0 % dvignil na 40 % povprečja (gledano na m2), to zvišanje pa se bo enakomerno prelilo v znižanje stroškov za vse stanovalce. Končni delež stroška za ogrevanje stanovanja z zaprtimi radiatorji se bo v praksi gibal nekje med 50 % in 70 % povprečja. Na drugi strani bo stanovanje, ki mu je bil porabniški delež navzgor omejen na 300 % povprečja, dobilo končni delež stroška nekje v višini med 200 % in 260 % povprečja. Slednje stanovanje bo na položnici dobilo 3 do 5 – kratnik stroška stanovanja z zaprtimi radiatorji, preračunano na m2 ogrevane površine, pri čemer je upoštevan tudi že strošek ogrevanja skupnih prostorov.

Ali se pri obračunu v prehodnem obdobju, denimo jeseni, ko radiatorje uporablja manj kot polovica stanovalcev, upošteva odčitke delilnikov ali kvadraturo stanovanja?

Pri obračunu stroškov ogrevanja stanovanj se upošteva oboje, odčitke delilnikov in tudi ogrevana površina, tako v prehodnih obdobjih kot tudi v najhladnejših mesecih. Stroški se namreč delijo na del, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (v deležu 50 – 80 %) in preostali del, ki se ga obračuna po ogrevani površini.

Kakšne so varovalke, ki preprečujejo, da bi se v določenih stanovanjih greli na račun sosedov?

Stanovanja, ki bodo po izkazanih odčitkih delilnikov porabila pod 40 % povprečja na m2, bodo toploto, ki jo prejmejo s pasivnim odjemom od sosedov, plačala preko minimalno določenega porabniškega deleža, določenega na 40 % povprečja. Tako bo prilagojen pravilnik še naprej motiviral stanovalce, da varčujejo pri ogrevanju, ob tem da z varčevanjem ne pretiravajo.

Medtem ko obravnavani pravilnik določa pravila delitve stroškov za toploto, pa širšo tematiko obravnavajo tudi drugi predpisi. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, izdan na podlagi zakona o graditvi objektov, obravnava notranje okolje v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja in določa najnižjo, še dopustno kakovost notranjega okolja. Nadalje stanovanjski zakon določa, da morajo v večstanovanjski stavbi vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini.

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Obvestila

Prijava